Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

V odločevalnih vprašalnih povedih, ki se začnejo z vprašalnico ali (to lahko tudi izpustimo) in na katere lahko odgovorimo z da ali ne, je intonacija rastoča. Tako intonacijo imenujemo vprašalna intonacija.
V  povedih, ki izražajo čustveno prizadetost, je lahko intonacija bodisi rastoča bodisi padajoča. V povedih, ki izražajo čustveno prizadetost, uporabimo vzklično intonacijo. Ta intonacija je lahko bodisi rastoča bodisi padajoča, a se razlikuje od pripovedne ali vprašalne. Kadar pišemo, jo vedno zaznamujemo s klicajem.
Npr.: Tega ti ne bi nikoli povedala! (padajoča)
Joj! (rastoča)

Prisluhni dvostavčni povedi (iz izhodiščnega besedila) in ugotovi, kakšna je nekončna intonacija.

Nekončna intonacija je večinoma rastoča, včasih pa je lahko tudi padajoča. Taka je npr. vedno v čustveno obarvanih povedih.

Kakšna je nekončna intonacija v povedi: "Zdravo, kako si kaj?" Poved izgovori in poslušaj njen tonski potek.

Tvori zloženo poved, s katero boš izrazil čustveno vznemirjenost, in bodi pozoren na nekončno intonacijo.

Premori

Najprej tiho preberi naslednje besedilo in si označi premore, nato besedilo preberi na glas.

Viteški romani so bili najprej napisani v verzih, od 13. stoletja naprej pa v prozi. Snovno so blizu mitom, pripovedkam in pravljicam. V središče je postavljen ljubezenski motiv. Viteška junaštva so individualna in se izkazujejo v izjemnih dogodkih, ki so v večini pravljični, fantastični ali magični. Snov iz keltskih bajk, pripovedk in pravljic je v romanih o kralju Arturju in vitezih okrogle mize, romanih o svetem gralu ter v Romanu o Tristanu in Izoldi. 

Za primerjavo prisluhni posnetku branja odlomka. Ali si pri svojem branju naredil premore na istih mestih kot v posnetku? So bili enako dolgi?

S premori členimo besedilo na manjše, smiselne pomenske enote. Najkrajši premori so med deli stavkov z daljšimi besednimi zvezami, srednje dolgi premori so med stavki v priredju in podredju, ob podpičju, med spremenim stavkom in dobesednim navedkom v premem govoru, dolgi pa med povedmi in daljšimi, vsebinsko zaokroženimi deli besedila, ki jih pri pisanju zaznamujemo z odstavki.

<NAZAJ
>NAPREJ49/442