Branje je zapletena sporazumevalna dejavnost, usvojena tehnika branja in razumevanje prebranega še ne prispevata k razvoju dobrega bralca. Dober bralec je kritičen bralec; besedilo razume, primerja, ga vrednoti in se zna iz zapisanih besedil učiti.
Ločimo tri bralne tehnike ali načine branja.
Z informativnim branjem si bralec oblikuje prvi vtis o napisanem, pozoren je na naslov, poglavja, podpoglavja, ime pisca.
Pri selektivnem ali diagonalnem branju bralec preleti besedilo, po navadi od zgornjega levega do spodnjega desnega konca strani. S tem prepozna bistvene podatke o besedilu, s to tehniko hitro loči bistvene podatke od nebistvenih. Tako bere javna obvestila.
Podrobno ali študijsko branje je natančno branje, med katerim si bralec izpisuje bistvene podatke in jih ureja, išče dodatne podatke v novih besedilih (na spletu, v knjižnici). Pri tem besedilo vrednoti, ga interpretira. Ta tehnika je po navadi nadaljevanje predhodnih dveh.
Za učinkovito branje je potrebno izvesti določene aktivnosti pred in med branjem ter po njem.
Dejavnosti pred branjem besedila:
- Seznanimo se s podatki o avtorju.
- Seznanimo se z napovedano temo in besedilno vrsto.
- Razmislimo o svojih pričakovanjih.
- Pripravimo si pripomočke za poslušanje in se udobno namestimo.
Dejavnosti med branjem:
- Sledimo zapisanemu besedilu.
- Kritično presojamo zapisane podatke (jih povezujemo s svojim predznanjem in pričakovanji).
- Prepoznavamo bistvene podatke in si jih podčrtamo ali izpišemo.
- Zapišemo si pripombe, vprašanja.